Obvladajmo odplake - skupna okoljska kampanja občin, komunalnih podjetij in JP CČN Domžale-Kamnik
»Obvladajmo odplake« je okoljska kampanja, s katero želimo uporabnike na razumljiv in pozitiven način opozoriti na pomen varovanja okolja, v katerem je čistilna naprava ključni člen. Naše vsakodnevne navade pri ravnanju z odplakami imajo namreč velik vpliv na kanalizacijski sistem, delovanje čistilne naprave in kakovost voda.
Kaj se zgodi z odpadno vodo, ko odteče iz naših domov? Steka se v razvejan kanalizacijski sistem, ki se konča na čistilni napravi. Ker torej vsak od nas s svojim ravnanjem vpliva na proces čiščenja odpadnih voda, je prav, da vsakodnevne slabe navade čim prej spremenimo.
Zakaj kampanja? Na CČN Domžale-Kamnik se žal pogosto soočamo s prekomernimi obremenitvami in zastrupitvami čistilne naprave, kar povzroča velike motnje v procesu biološkega čiščenja odpadnih voda. Vse to močno obremenjuje vodno okolje, hkrati pa občutno povečuje stroške čiščenja odpadne vode na čistilni napravi.
Male navade, velik vpliv na naše vode: Na CČN ugotavljamo, da je glavni razlog za neustrezno ravnanje z odplakami nepoznavanje njihovega negativnega vpliva na čistilno napravo. Zato bomo v kampanji dali glavno besedo odplakam samim, ki bodo k odgovornim malim navadam nagovarjale vse generacije uporabnikov – sledite nam prek občinskih glasil, družbenih omrežij ter komunikacijskih kanalov občin in komunalnih podjetij.
Čiščenje odpadne vode se začne pri vašem odtoku
Kaj torej sodi v odtok – in kaj ne? S prilagojenimi nagovori želimo ozaveščati gospodinjstva, mlade, obrtnike in podjetja o pravilnem ravnanju z odplakami in nevarnimi snovmi ter o posledicah njihovega nepravilnega odvajanja v javno kanalizacijo, katerega del je tudi čistilna naprava.
Obvladamo odplake
Z nevarnimi snovmi onesnažena odpadna voda na čistilni napravi povzroča velike težave v procesu biološke stopnje čiščenja, saj uničuje mikroorganizme, ki razgrajujejo organske snovi. Posledica je neprečiščena odpadna voda, ki se iz CČN prek iztoka odvaja v Kamniško Bistrico. Taka odpadna voda onesnažuje naravo, obremenjuje vodne in druge ekosisteme ter ogroža vire pitne vode.
A rešitev je na dlani – dobesedno, saj lahko veliko storiš sam - z odgovornim obvladanjem odplak.
Obvladamo odplake
Z nevarnimi snovmi onesnažena odpadna voda na čistilni napravi povzroča velike težave v procesu biološke stopnje čiščenja, saj uničuje mikroorganizme, ki razgrajujejo organske snovi. Posledica je neprečiščena odpadna voda, ki se iz CČN prek iztoka odvaja v Kamniško Bistrico. Taka odpadna voda onesnažuje naravo, obremenjuje vodne in druge ekosisteme ter ogroža vire pitne vode.
A rešitev je na dlani – dobesedno, saj lahko veliko storiš sam - z odgovornim obvladanjem odplak.
Strupene snovi
V kanalizacijo nikakor ne smemo izlivati čistil, ki vsebujejo močne kisline ali luge, belil in razkužil, barv, lakov, lepil, škropiv, motornih olj, goriv ter podobnih nevarnih snovi. Te snovi povzročajo poškodbe odtočnih cevi, lahko pa med seboj reagirajo in tvorijo strupene ali celo eksplozivne pline. Poleg tega zastrupijo bakterije v čistilni napravi, kar lahko ustavi proces čiščenja odpadne vode.
Kaj naj storim? Pri lokalnem komunalnem podjetju preveri lokacije in v primerni ali originalni embalaži odpelji nevarno snov na najbližje zbirno mesto.
Strupene snovi
V kanalizacijo nikakor ne smemo izlivati čistil, ki vsebujejo močne kisline ali luge, belil in razkužil, barv, lakov, lepil, škropiv, motornih olj, goriv ter podobnih nevarnih snovi. Te snovi povzročajo poškodbe odtočnih cevi, lahko pa med seboj reagirajo in tvorijo strupene ali celo eksplozivne pline. Poleg tega zastrupijo bakterije v čistilni napravi, kar lahko ustavi proces čiščenja odpadne vode.
Kaj naj storim? Pri lokalnem komunalnem podjetju preveri lokacije in v primerni ali originalni embalaži odpelji nevarno snov na najbližje zbirno mesto.
Vlažilni robčki
So eden najbolj pogostih razlogov za zamašitve in druge drage poškodbe črpalk v kanalizaciji in na čistilni napravi. Težave povzročajo tudi tamponi, plenice ali vatirane palčke, ki se ne razgradijo tako hitro kot WC-papir ter se zatikajo in povzročajo okvare, zamašitve ter drage poškodbe črpalk in mehanske opreme.
Kaj naj storim? Vlažilni robčki in njihovi sorodniki sodijo v koš za mešane odpadke.
Vlažilni robčki
So eden najbolj pogostih razlogov za zamašitve in druge drage poškodbe črpalk v kanalizaciji in na čistilni napravi. Težave povzročajo tudi tamponi, plenice ali vatirane palčke, ki se ne razgradijo tako hitro kot WC-papir ter se zatikajo in povzročajo okvare, zamašitve ter drage poškodbe črpalk in mehanske opreme.
Kaj naj storim? Vlažilni robčki in njihovi sorodniki sodijo v koš za mešane odpadke.
Odpadno jedilno olje
Maščobe in olja so težko razgradljive snovi, ki povzročajo nastanek oblog v kanalizacijskem sistemu, te pa kot afrodiziak privabljajo glodavce. Hkrati zavirajo tudi čiščenje odpadne vode na čistilni napravi, saj otežujejo razgradnjo organskih snovi v vodi.
Odpadno jedilno olje
Maščobe in olja so težko razgradljive snovi, ki povzročajo nastanek oblog v kanalizacijskem sistemu, te pa kot afrodiziak privabljajo glodavce. Hkrati zavirajo tudi čiščenje odpadne vode na čistilni napravi, saj otežujejo razgradnjo organskih snovi v vodi.
Kaj naj storim? Odpadno jedilno olje lahko oddaš v plastenki v zbirni center ali pa ga iz posebne embalaže preliješ v zabojnik za ločeno zbiranje odpadnega olja na najbližjem ekološkem otoku, kjer je organizirana zbiralnica ločenih frakcij odpadkov. Odpadno jedilno olje je mogoče oddati tudi v nekaterih trgovskih centrih.
Zabojnik za odpadno jedilno olje najdeš tudi na vhodu v CČN.
Hrana
Sem spadajo vsi ostanki hrane, zelenjave, mleka ali mlečnih izdelkov. Nikoli jih ne mečite v WC-školjko, saj povečajo obremenitev kanalizacije, gnijejo in privabljajo glodavce.
Kaj naj storim? Ostanke hrane odvrzi v zabojnik za razgradljive biološke odpadke ali na kompostnik.
Hrana
Sem spadajo vsi ostanki hrane, zelenjave, mleka ali mlečnih izdelkov. Nikoli jih ne mečite v WC-školjko, saj povečajo obremenitev kanalizacije, gnijejo in privabljajo glodavce.
Kaj naj storim? Ostanke hrane odvrzi v zabojnik za razgradljive biološke odpadke ali na kompostnik.
Sedaj veste, kako obvladati številne odplake. Če pa imate še kakšno vprašanje, vam z veseljem pošljemo odgovor prek spletnega kanala, ki tokrat ni kanalizacijski – vprašanja nam lahko pošljete na e-naslov: info@ccn-domzale.si.
Zapomnimo si — Ni vseeno, kaj odplaknemo v odtok!
Partnerji v kampanji:
JP Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, 6 občin lastnic in 3 komunalna podjetja s prispevnega območja: občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem ter Javno komunalno podjetje Prodnik, Komunala Kranj in Režijski obrat Občine Komenda.
Želiš vedeti več o naši čistilni napravi?
CČN Domžale-Kamnik s kapaciteto 149.000 PE je četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Sloveniji, kjer deluje več kot 550 čistilnih naprav različnih velikosti. K nam se v vstopni objekt steka odpadna voda iz 30.000 gospodinjstev, priključenih na kanalizacijski sistem (82.400 prebivalcev), iz šestih občin pa sprejemamo še odpadno vodo večine industrijskih obratov s prispevnega območja.
Količine dotekajoče odpadne vode čez dan močno nihajo, spreminja pa se tudi njena sestava zaradi različnih vrst in koncentracij onesnaževal. Na CČN moramo procese čiščenja učinkovito obvladovati, da emisijski vplivi na vodo, tla in zrak ter vplivi zaradi hrupa, povezani z našim delovanjem, ostanejo znotraj zakonodajno predpisanih mejnih vrednosti.
Proces čiščenja odpadne vode na CČN poteka v treh fazah.
V prvi, mehanski fazi, s pomočjo grobih in finih grabelj najprej odstranimo večje in manjše delce - od kamenja, WC-papirja, vlažilnih robčkov in ostankov hrane. Izločene odpadke odlagamo v zabojnik. Nato voda steče še v maščobnik in peskolov. Težji delci se posedajo na dno, nato pa prečrpajo do pralnika peska. Olja in maščobe zaradi zračenja v bazenu izplavajo na površje, od tam pa se izločijo v zalogovnik blata ob primarnem usedalniku. Voda nadaljuje pot v dva primarna usedalnika, kjer se na dno posedajo delci – to je primarno blato, ki ga strgala postrgajo v zgoščevalec, nato pa se odvaja v zalogovnik blata in od tu prečrpa v gnilišča.
V drugi, aerobni biološki fazi, se voda očisti ogljikovih, dušikovih in fosforjevih snovi. Iz primarnega usedalnika se odpadna voda najprej steka v prezračevalne SBR-bazene, kjer se ob prisotnosti raztopljenega kisika čisti s pomočjo mikroorganizmov. Ta živ del procesa čiščenja - mešanico bakterij, gliv in drobnih organizmov ter organske snovi - imenujemo tudi »aktivno blato«, ki nastaja v procesu biološkega čiščenja odpadne vode. Mikroorganizmi v aktivnem blatu kot »biološki delovni sistem« razgrajujejo topne organske snovi v odpadni vodi in jih pretvarjajo v ogljikov dioksid (CO₂), elementarni dušik, vodo in nove mikroorganizme (novo blato). Ob običajnih količinah odpadne vode SBR‐bazeni na CČN delujejo v 4‐urnem ciklu. Del blata se za ohranjanje delovanja mikroorganizmov vrača nazaj v proces čiščenja, presežek pa se odstrani in obdela naprej – v gniliščih.
Tu nastopi še tretja, anaerobna biološka faza procesa čiščenja, v kateri se blato razgradi do bioplina in pregnitega blata.
Odpadno blato nastaja v vsakem procesu čiščenja. Odpadne snovi se razgradijo do ogljikovega dioksida, nastalo presežno blato pa na CČN skupaj s primarnim iz mehanske stopnje prečrpamo v gnilišča, kjer poteka proces anaerobne stabilizacije blata. Ta poteka pri 40 °C, v 40 dneh pa iz njega nastane bioplin, ki je vir električne energije in toplote, potrebne za obratovanje čistilne naprave.
V gniliščih se količina pregnitega blata zmanjša, zatem pa ga na centrifugi strojno zgostimo do 27 % vsebnosti suhe snovi. Blato, ki na odvoz v tujino čaka pod pokrito strešnico, zdaj predhodno še sušimo v novi sušilni napravi, ki je začela poskusno delovati februarja 2026. V njej se dehidrirano blato posuši na približno 90 %. Sušenje poteka s toplim zrakom temperature okoli 90 °C, pri čemer se uporablja toplota iz viška energije, ki nastaja pri proizvodnji električne in toplotne energije iz bioplina ter iz kurilne naprave na lesne sekance. S sušenjem se bodo količine blata v prihodnje zmanjšale za okoli 60 %. To pomeni prehod iz približno 200 kamionskih prevozov letno na le še okoli 66. Takšno zmanjšanje ne prinaša le nižjih stroškov prevoza in odstranjevanja, temveč zaradi višje kalorične vrednosti suhega blata tudi nižje stroške prevzema.
Centralna čistilna naprava Domžale ‐ Kamnik lahko letno sprejme do 9 milijonov m3 odpadne vode. Poleg tega skladno z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem sprejema tudi greznične gošče, mulje malih komunalnih čistilnih naprav in tekoče odpadke. V procesu nastane letno okoli 4.000 ton odpadnega blata, proizvede pa se okoli 3 milijone kilovatnih ur električne energije. Vsi tehnološki postopki čiščenja so avtomatizirani in stalno pod nadzorom. Sprotne meritve in monitoring odpadne vode zagotavljajo, da je čiščena voda na iztoku ustrezna za izpust v reko in pod mejnimi dovoljenimi vrednostmi. To je pod 70 miligrami kemijske potrebe po kisiku (KPK) na liter, pod 15 miligrami biokemijske potrebe (BPK5) po kisiku na liter, pod 10 miligrami skupnega dušika (TN) na liter, pod 1 miligramom skupnega fosforja (TP) na liter in pod 25 miligrami neraztopljenih snovi na liter.
