Razmišljanje o izgradnji čistilne naprave za čiščenje odpadne vode na območju tedanjih občin Domžale in Kamnik sega pred leto 1975, ko je bila za ta namen izdelana Študija odpadnih voda industrije mest Domžale, Kamnik, Mengeš, ki jo je izdelal Center za zaščito voda julija 1975. Že v tistem času je bilo območje Domžale ‐ Kamnik zaradi razvite in raznolike industrije eno najbolj potencialno onesnaženih območij v Sloveniji. Rezultat skrbi naših predhodnikov za zaščito reke je bil začetek gradnje Centralne čistilne naprave Domžale ‐ Kamnik leta 1975. Finančna sredstva so prispevali država, večji onesnaževalci in občini Domžale ter Kamnik, ki sta bili predhodnici današnjih občin, lastnic Centralne čistilne naprave Domžale ‐ Kamnik (v nadaljevanju CČN).
CČN je po obremenitvi četrta največja komunalna čistilna naprava v obratovanju v Republiki Sloveniji in čisti komunalne, padavinske in industrijske odpadne vode z območja občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda in Trzin. Z nadgradnjo v letu 2016 je pridobila infrastrukturo za odstranjevanje dušikovih in fosforjevih snovi iz odpadne vode. Čiščena voda izteka v reko Kamniško Bistrico, ki je gorska reka s hitrim tokom in se izliva v reko Savo.
Kronološki razvoj CČN Domžale ‐ Kamnik | |
Izgradnja kanalizacijske mreže | 1972–1975 |
Izgradnja čistilne naprave | 1975–1980 |
Zagon CČN (brez anaerobne digestije in odlagališča blata) | 1981 |
Modernizacija čistilne naprave | 1981–2000 |
Izgradnja sistema dehidracije | 1986 |
Bioplinski motorji | 1987 |
Deponija | 1989 |
Gnilišča, II. Faza | 1991 |
Trafopostaja | 1993 |
Pogonska stavba | 1993 |
Nov plinohram | 1997 |
A objekt – posnemala | 1990 |
Menjava ozračevalnega sistema | 1999 |
Mehanska stopnja: optimizacija posnemanja blata | 1999 |
Stara gnilišča, povečanje zmogljivosti toplotnega sistema | 1999–2000 |
Sanacija primarnega usedalnika | 2003–2004 |
Menjava bioplinskega motorja | 2004 |
Nadgradnja CČN (obnova vstopnega objekta, izgradnja novih SBRbazenov, iztočnega objekta, SBR deamonifikacije) | 2014–2016 |
Začetek poskusnega obratovanja | 19.12.2016 |
Najpomembnejši del nadgradnje predstavlja izgradnja nove aerobne stopnje za biološko čiščenje, ki poleg ogljikovih snovi zagotavlja tudi čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi, s čimer je CČN izpolnila zakonske zahteve po uvedbi terciarnega čiščenja v proces.Najpomembnejši del nadgradnje predstavlja izgradnja nove aerobne stopnje za biološko čiščenje, ki poleg ogljikovih snovi zagotavlja tudi čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi, s čimer je CČN izpolnila zakonske zahteve po uvedbi terciarnega čiščenja v proces.
V prihodnjih letih mora CČN obnoviti velik del opreme, naložbe pa bodo vključevale tudi zamenjavo bioplinskega motorja za proizvodnjo električne energije. Poleg tega bo mogoč dodatni sprejem odpadne vode z območij, kjer je kanalizacijski sistem v gradnji, in sicer v sedanjih sprejemnih občinah in v občini Cerklje na Gorenjskem. Del infrastrukture za dodatni sprejem predstavlja tudi t. i. egalizacijski bazen, ki zagotavlja zadržanje presežne vode ob močnejših nalivih. Vsekakor je po končani nadgradnji reka Kamniška Bistrica bistveno manj obremenjena tako z organsko snovjo kot tudi z dušikom in fosforjem, kar se bo pokazalo v izboljšanem kemijskem in biološkem stanju reke.