Sporočilo za javnost
Delavnica o optimizaciji čistilnih naprav na CČN Domžale-Kamnik
V Domžalah, 29. maja 2025: V konferenčni dvorani JP CČN Domžale – Kamnik je konec maja potekalo strokovno usposabljanje z naslovom Delavnica o optimizaciji čistilnih naprav, ki ga je vodil prof. dr. Jörg Krampe, redni profesor na Tehniški univerzi na Dunaju. Dogodek je bil namenjen izkušenim operaterjem in vodjem čistilnih naprav, ki so želeli poglobiti svoje znanje o procesni primerjavi, optimizaciji in novih tehnologijah v čiščenju odpadnih voda.
Slika 1: Majske delavnice, ki jo je vodil prof. dr. Jörg Krampe, se je na CČN Domžale-Kamnik udeležilo več kot 30 operaterjev čistilnih naprav. (foto: arhiv CČN)
Vsebina in namen delavnice
Namen čistilnih naprav je učinkovito čiščenje odpadnih voda ob različnih obremenitvah in pogojih okolja. Kot je pojasnil prof. Krampe, je za odkrivanje možnosti optimizacije nujna procesna primerjava na podlagi zanesljivih podatkov in kazalnikov. Na delavnici so udeleženci spoznali primere dobre prakse iz Avstrije in Nemčije, kjer sistematično zbirajo podatke o učinkovitosti obratovanja, jih primerjajo in na tej podlagi izboljšujejo delovanje čistilnih naprav.
Delavnica je bila razdeljena na štiri sklope:
- Procesna primerjalna analiza za prepoznavanje optimizacijskega potenciala – kako z uporabo kazalnikov in primerjav odkriti, kje so možnosti za izboljšanje procesa čiščenja, zmanjševanje rabe energije in kemikalij.
- Optimizacija odstranjevanja dušika in fosforja ter prezračevanja in usedanja biomase – prikaz metod za doseganje boljših rezultatov z obstoječo infrastrukturo.
- Napredno čiščenje odpadnih voda – četrta stopnja čiščenja in možnosti ponovne uporabe vode v kmetijstvu.
- Strategije ravnanja z blatom – avstrijski pristop z monosežigom in pridobivanjem fosforja za kmetijsko uporabo.
Slika 2: Avstrijski strokovnjak prof. dr. Jörg Krampe ima več kot 25 let izkušenj na področju načrtovanja in obratovanja čistilnih naprav. (foto: arhiv CČN)
Prof. Krampe je poudaril:
»Vsaka čistilna naprava ima še neizkoriščen potencial. S primerjavo ključnih kazalnikov in izmenjavo podatkov lahko upravljavci odkrijejo možnosti za optimizacijo, ki jih v vsakodnevnem delu pogosto spregledajo. Povezovanje in sodelovanje med operaterji naprav je ključno za uspeh.«
Izkušnje udeležencev
Ena od osrednjih tem delavnice je bilo zbiranje podatkov, ki v Sloveniji še ni sistemsko urejeno. Udeleženec iz Ljubljane je opozoril:
»V Sloveniji še nismo tako organizirani kot v Avstriji, ki ima 1.000 čistilnih naprav, ali v Nemčiji, kjer jih je 10.000, kot navaja predavatelj. Pri nas vsaka čistilna naprava podatke zbira zase, primerjave med njimi pa so otežene. Podatki so orodje, a potrebujemo ljudi, ki jih znajo obdelati in ovrednotiti. V prihodnje bomo morali temu posvetiti več pozornosti. Prav tako energetska učinkovitost ne pomeni, da bomo porabo izničili – pomembno je, da jo zmanjšamo na najmanjšo možno mero.«
Iz Velenja so dodali, da je primerjalna analiza oz. ocenjevanje (benchmarking) nujno za razumevanje lastne učinkovitosti:
»Podatkov imamo ogromno, a jih pogosto ne znamo pravilno interpretirati. Potrebujemo sistem primerjav, da bomo vedeli, kje smo in kaj lahko izboljšamo. Namen delavnice je prav to – da se učimo, česar še ne vemo.«
Sliki 3 in 4: Udeleženci strokovnega usposabljanja so na predavanju sledili spremembam in ciljem, ki jih predvideva prenovljena direktiva o čiščenju odpadnih voda. (foto: arhiv CČN)
Udeleženka iz Maribora je dodatno opozorila še na prihodnje izzive, ki jih prinaša nova evropska direktiva:
»Čaka nas kvartarno čiščenje, učinkovitejše ravnanje z blatom in iskanje energetskih rešitev. To pomeni velike investicije in strateške odločitve. Zdaj moramo oceniti, katere rešitve so za nas najbolj primerne, od pridobivanja fosforja do energetske neodvisnosti. Glede kvartarnega čiščenja prav tako še vedno ni jasno, kaj obsega »proizvajalčeva razširjena odgovornost« in kako naj bi potekalo financiranje obdelave odpadne vode s strani proizvajalcev (kot sta na primer farmacevtska ali kozmetična industrija), ki bi morali pokrivati levji delež stroškov. Poleg tega je pri nas velika ovira tudi mešani kanalizacijski sistem, kar bomo morali upoštevati pri nadgradnji naše čistilne naprave za doseganje predpisane četrte stopnje čiščenja. V prihodnje nas tako čaka še veliko dela.«
Iz Celja so poudarili pomen sodelovanja:
»Zakaj bi odkrivali toplo vodo, če so kolegi že našli rešitve? Mi smo se vedno povezovali, obiskovali operaterje drugih naprav in si izmenjevali izkušnje. Takšna srečanja so odlična priložnost, da se primerjamo in vidimo, kje smo v primerjavi s tujino, sploh v luči nove direktive. Pred nami so veliki izzivi – od odstranjevanja fosforja in dušika do mikropolutantov – zato moramo stopiti skupaj.«
O predavatelju
Slika 5: prof. dr. Jörg Krampe
Prof. dr. Jörg Krampe je mednarodno priznani strokovnjak za čiščenje odpadnih voda in trajnostno upravljanje vodnih virov. Na Tehniški univerzi na Dunaju vodi raziskovalno skupino, ki se ukvarja z optimizacijo procesov na čistilnih napravah, energetsko učinkovitostjo in uvajanjem naprednih tehnologij. Aktivno sodeluje pri razvoju zakonodaje in smernic za čiščenje odpadnih voda v Avstriji ter na ravni Evropske unije. Je tudi dolgoletni svetovalec za številne večje čistilne naprave v Avstriji in Nemčiji ter zagovornik pristopa, ki temelji na povezovanju operaterjev in prenosu znanja.
Pogled naprej
Dogodek je pokazal, da je Slovenija na področju optimizacije čistilnih naprav še na začetku poti, a ima dovolj znanja in motivacije, da se približa evropskim praksam. Ključno sporočilo delavnice je, da lahko z zbiranjem podatkov, medsebojno primerjavo in povezovanjem slovenske čistilne naprave dosežejo večjo učinkovitost, nižje stroške obratovanja in boljšo kakovost okolja.
Prof. Krampe je ob zaključku poudaril:
»Povezovanje vam daje veliko boljšo predstavo o trgu, tehnologijah in možnostih uvajanja naprednih obdelav, kot je odstranjevanje mikroonesnaževal. Stik med operaterji čistilnih naprav je zato izjemno pomemben.«
Prof. dr. Jörg Krampe bo na CČN Domžale-Kamnik znova gostoval 6. novembra 2025.
